Omemba: Tomo Podstenšek

»Strah me je edino teh temnih gub, ki so se začele nabirati okoli mojih oči, tega me je strah, gospa doktor.«

»Kaj pa naj jim rečem, tem današnjim staršem. No, lahko bi rekla: gospa, vaša dvojčka sta nagravžno scrkljana, gospa, vaša Mila se joče za vsak drek, gospod, vaša Katarinca je samo suhe makarone … gospa, vaš Aleksej ima gnile že vse zobe v ustih, ali niste vi zelo priznana psihologinja po poklicu – aha, mogoče ga nočete trpinčiti z umivanjem …«

»Denar za pot in za prvo leto bom nekako vzela fotru in matki, ker sta že davno pozabila na vrednote in ju zanima samo še keš, zato bo to navsezadnje bolje zanju … Dareta ne zanima denar, ker živi za naravo in duhovne cilje. Majke mi. Grem kao študirat v tujino.«

»Samo lepo, da smo prišli na pogreb, smo le bili njeni sošolci. Če ne bi bilo nas, bi bilo bolj žalostno. Pa že dolgo se nismo videli. Moramo ponoviti.«

»Avtorica dokazuje, da suvereno obvlada različne jezikovne lege, ki jih ustrezno prilagaja starosti in lastnostim pripovedovalk, slog je zgoščen, veliko je namigov, ki širijo pahljačo možnosti interpretacij.«

»roman povrne vero v prijateljstvo, poštenost in pomoč«

»Nagrajena knjiga je izšla pri založbi Mladinska knjiga.«

»Izbor del, ki ustrezajo pravilniku o nagradi desetnica, je tudi letos pripravila Dragica Haramija.«

»Saj ne bom napisal, zakaj ni dvignil roke, je pozdravil Hitlerja? Ni. To je važno, drugo so malenkosti. Bralci hočejo navdihujočo zgodbo, ljudje potrebujejo junake, ne pa resnice.«

»Malo je počakala, da je telefon zabrnel in so začeli prihajati prvi všečki. Nato je enega za drugim izpraznila oba kozarca šampanjca in začela pospravljati. Prepičila je balone, pometla bleščice in vrgla torto v koš za smeti, da je beli labod elegantno zdrsnil z njenega vrha in si zlomil vrat.«

»Iztegnil sem dlan in se narahlo dotaknil njenega kožuha. Bila je topla in mehka. Ne moreš umreti brez imena, sem pomislil. Greta, srna Greta. To se mi je zdelo lepo ime za srno. Počasi sem jo božal in ji nežno šepetal zloge brez pomena, kakor da bi poskušal uspavati otroka.«

»Kratka zgodba nastaja iz nelagodja in potrebe po soočanju z delčkom tistega, česar ne želimo videti ali vedeti.«

»Saj ne bom napisal, zakaj ni dvignil roke, je pozdravil Hitlerja? Ni. To je važno, drugo so malenkosti. Bralci hočejo navdihujočo zgodbo, ljudje potrebujejo junake, ne pa resnice.«

»Malo je počakala, da je telefon zabrnel in so začeli prihajati prvi všečki. Nato je enega za drugim izpraznila oba kozarca šampanjca in začela pospravljati. Prepičila je balone, pometla bleščice in vrgla torto v koš za smeti, da je beli labod elegantno zdrsnil z njenega vrha in si zlomil vrat.«

»Iztegnil sem dlan in se narahlo dotaknil njenega kožuha. Bila je topla in mehka. Ne moreš umreti brez imena, sem pomislil. Greta, srna Greta. To se mi je zdelo lepo ime za srno. Počasi sem jo božal in ji nežno šepetal zloge brez pomena, kakor da bi poskušal uspavati otroka.«

»Kratka zgodba nastaja iz nelagodja in potrebe po soočanju z delčkom tistega, česar ne želimo videti ali vedeti.«

»Treba se je bilo odločiti, minute so neusmiljeno odtekale. Šele zdaj se je spomnil, da bi lahko zadnje ure preživel s svojimi bližnjimi. Problem je bil le, da se ni mogel domisliti nikogar, ki bi ga lahko umestil v to kategorijo.«

»Gre za dom v tujini in tujino doma.«

»Kurji pastir je 'proza spomina' letošnjega velikega Prešernovega nagrajenca.«

»Kot receptor sem zaslužil približno deset tisočakov na leto. Se pravi, da bi moral že za en milijon delati sto let, za sedemdeset milijonov pa skoraj sedem tisoč let, stoletje gor ali dol.«

»Kot receptor sem zaslužil približno deset tisočakov na leto. Se pravi, da bi moral že za en milijon delati sto let, za sedemdeset milijonov pa skoraj sedem tisoč let, stoletje gor ali dol. Moja prva misel ob teh številkah je bila, da nihče ne bi smel imeti toliko denarja, druga pa, da bi bilo prekleto dolgočasno tako dolgo sedeti za pultom hotelske recepcije.«

»V Štajerski deželni knjižnici v Gradcu bodo na nocojšnjem literarnem večeru iz serije Literatura pobratenih mest nastopili gostje iz Maribora.«

»Avstrijo bosta na prireditvi 'zastopala' pisateljica in urednica literarne revije Lichtungen Andrea Stift-Laube in književnik Andreas Unterweger iz Gradca.«